[:si]O tem, da nam Živa knjižnica nudi drugovrsten pogled na ljudi, ki se skrivajo za platnicami svoje kože.
Kako bi preprosto bilo, ko bi se človek osvobodil okov platnic ali svoje zunanjosti in bi lahkotno lebdel med zemljo in nebom. A kaj da bi s tem zgubil sebe kot fizično osebo in s tem pa tudi svojo obstoječo zgodbo. Platnice so naše načrtno ustvarjene stene, brez katerih si človek v današnjem svetu ne zna več črtati poti oziroma se prikazovati ljudem.
Preko Žive knjižnice te knjižničarji z »živimi knjigami« popeljejo v presenetljiv svet neštetih besed, ki jih ne bereš, ampak poslušaš. Vsak posameznik je svojevrstna živa knjiga, ki jo obdajajo težaške platnice in vsak bralec je tista oseba, ki je pripravljena odpreti platnice te knjige ter jih nikoli več zapreti. Z vsako izrečeno besedo postaja bralec vpet med realnostjo vsebine in iluzijo lastnih predpostavk.
V novi julijski dan so nas prebudili cerkveni zvonovi v središču Sremskih Karlovcev in kmalu je postalo jasno, da nas bo zvok le-teh vedno spremljal. Aktivnosti preko neformalnega mednarodnega izobraževanja za organizatorje Žive knjižnice so se vrstile ena za drugo z vmesnimi premori in to vse v času šestih dni, med 22. in 27. julijem. Izobraževanje je podprto tudi s strani programa OPENS 2019, ki se odvija v okviru prestolnice mladih 2019, ki je naslednje leto v Novem Sadu.
Drugi dan smo začeli precej aktivno, saj smo se za dobro jutro preizkusili v iskanju zaklada, kjer smo po skupinah tekli po Sremskih Karlovcih in pri tem s pogledom le ošinili znamenitosti. Za tem sta sledila gradnja in razvoj celotne skupine, ki je bila sestavljena iz 15 udeležencev iz 5 različnih držav Balkanskega polotoka. Potekala je predstavitev programa žive knjižnice in namen le-tega treninga, predstavitev udeležencev in različne team-building aktivnosti. Ta dan se je zvrstilo toliko zanimivih dogodkov, da se nam je zdelo, da imamo za seboj že cel teden usposabljanja in ne le 24 ur.
Tretji dan, ko smo popili svojo jutranjo kavo ali čaj, smo končno začeli z dejavnostmi, ki so bile vezane na temo usposabljanja. Posvetili smo se medkulturnemu učenju, predsodkom in diskriminaciji. Proti koncu dneva smo se nekoliko dotaknili Žive knjižnice, katero smo dejansko pričarali na plano slednji dan.
To jutro, ko je zvok zvonov že postal del naše podzavesti, smo poprijeli za vajeti časa, spletenega z znanjem, ter srečali z začetno fazo udejstvovanja samega dogodka Žive knjižnice. Spoznali smo sestavne dele organiziranja ter pomen vsakega izmed teh. Nismo le razpravljali o tem, kako bi kot organizatorji v negotovih, vprašljivih trenutkih Žive knjižnice odreagirali, ampak smo med pogovorom tudi predstavili naše rešitve in se s tem zavedali njihovih posledic. Ta aktivnost je bila zelo efektivna, saj nam je naslednji dan še kako prišla prav. Obiskal nas je tudi Slobodan Milivojević, komisar za zaščito enakosti, ki nam je zaupal nekaj zanimivih podrobnosti o metodologiji Žive knjižnice. Dan smo počasi zaključili s posameznimi individualnimi intervjuji, katere je vodil trener Branislav Trudić. Med pogovorom je odkrival, katera naloga v Živi knjižnici bi nam najbolje ustrezala in nam to tudi predlagal. Kmalu za intervjujem smo se počasi, eden za drugim, odpravili v postelje, saj je pred nami bil izredno pomemben dan, in sicer dan, ko smo z zadostno pridobljenim znanjem lahko samostojno organizirali našo prvo, čisto ta pravo Živo biblioteko, slov. Živo knjižnico.
Nekateri izmed nas so bili knjige, drugi organizatorji, prostovoljci ali knjižničarji. Naše knjižnice so se udeležili mimoidoči, ki so prebrali knjigo ali dve. Skupaj smo imeli 28 bralcev in lahko rečemo, da je bila naša knjižnica uspešna. Isti večer smo namenili druženju. Nekateri so se preizkusili na plesišču, drugi pa smo pod zvezdami »blejali«, kot rečejo v Sremskih Karlovcih večernemu pogovoru v dobri družbi. Zadnji dan smo namenili evalvaciji in zaključnim mislim. Nato pa smo počasi, en za drugim, zapuščali mestece z donečimi zvonovi, se poslovili in odšli proti domu dobre volje z upanjem, da se ponovno vidimo.
Z dogodkom Žive knjižnice, ki bi se odvijal v samem centru Črnomlja konec avgusta, bi ne le pripomogli k spodbujanju strpnosti do drugačnosti, k odpravljanju stereotipov in diskriminacije, ampak bi naredili kotiček Bele krajine tisti dan vsaj za odtenek pestrejši v svojih zgodbah in širjenju pogleda na svet. Koncept Živa knjižnica poteka kot v dejanski biblioteki, le da se je bralec pripravljen soočiti z vsebino žive knjige na štiri oči, njegov čas pa je omejen na pol ure. V tem roku se bralec seznani s preteklim življenjem osebe težaških platnic, ki je bila tako ali drugače izobčena iz družbe, diskriminirana ter je pogosto tarča predsodkov.
Vendar takšen dogodek še zdaleč ni tako enostaven, kakor se zdi na prvi pogled. Ker gre za močno skupinsko delo, je nepogrešljiv vsak osebek, ki malenkostno ali pa znatno pomaga v ekipi. Slednje se od skupine pričakuje stalna mentalna podpora, saj se Živa knjižnica splošno dotika problematičnih in občutljivih tem, vendar ob pomoči prostovoljcev, ki se nahajajo s knjigami in prenašajo informacije k knjižničarjem ter organizatorjem, se lahko projekt izvede brezhibno.
Vsak, ki je pripravljen sprejeti nove dobrohotne izzive ter se udejstvovati kot zanesljiv prostovoljec, se nam lahko pridruži pri organiziranju Žive knjižnice v Črnomlju v času Črnfesta, ki bo 31. avgusta 2018 med 16. in 19. uro. Če ste zainteresirani, nam pišite na: mcbit.crnomelj@gmail.com[:]